Sredi Kozjanskega, v občini Šentjur leži Planinska vas, ki bi lahko bila primer idilične  vasice. Na eni strani jo obdaja Kozjanski park, z druge področje Bohorja, ki spada pod Naturo 2000, s tretje strani pa ekološko pomembno področje z dolino Gračnice. Kraj je zanimiv s svojo oblikovno naselitvijo in naravnim spomenikom. Naselje sestavljata dve gruči, ena je na grebenu, druga pa v dolini, kar oblikovno predstavlja obliko arene. Na gričku nad areno stoji cerkev sv. Nikolaja iz 15. stoletja. In sredi arene stoji ekološko sporna asfaltna baza.

Dolina in griči so obdani z rodovitnimi polji in travniki in naseljeni tudi z novejšimi hišami. Sam kraj z bližnjo okolico je bil do naselitve asfaltne baze ekološko prijazen, saj je težka industrija odmaknjena 25 km daleč. Zgodba, ki jo prizadeti krajani imenujemo katastrofa, se je začela leta 1998, torej že teče enajsto leto in še vedno ni končana.

V dolini, v neposredni bližini asfaltne baze, se nahaja kraška jama po imenu Glija jama, ki je naravni spomenik državnega pomena. Asfaltna baza je od konca jame oddaljena vsega 100 m, po nadmorski višini pa cca 50 m. Jama ima aktiven vodni tok in je najdaljša znana jama tega področja. V jami je izvir reke Bistrice, katerega del je zajet in napaja 90 gospodinjstev. Jama je zanimiva tudi iz biološkega vidika, saj so v njej najdeni hroščki in polžki, ki so zaradi izjemnosti zaščiteni po zakonu o varstvu narave (podatki iz Znanstveno raziskovalnega centra SAZU). Rov jame poteka vzdolž asfaltne baze in  pod cesto, po kateri se dovaža in odvaža ves material.

Večina ljudi v Planinski vasi se preživlja s kmetijstvom, kar je njihova primarna dejavnost. Kmetije se v tej vasi predajajo iz roda v rod in dajejo kruh tudi trem generacijam enega gospodinjstva. Kmetovanje je njihovo edino znanje in če bo delo kmetom onemogočeno, bodo postali brezposelni, njihove družine bodo socialno ogrožene, vas pa bo postala zapuščena, saj kmetje vzdržujejo vse travne površine in obdelujejo rodovitna polja te vasi. 

V vasi so tudi ljudje, ki skupaj z občinsko oblastjo zagovarjajo asfaltno bazo, češ da je prinesla napredek in nova delovna mesta. Ti ljudje hodijo v službe izven naše vasi in jim ni mar, kaj se dogaja z našo vasjo in z ljudmi, ki jim ta vas pomeni preživetje. Temu argumentu ugovarjamo, saj niti en delavec iz vasi ni zaposlen v tej asfaltni bazi, k novim delovnim mestom pa bi lahko baza doprinesla tudi v kakšnem drugem kraju, primernem za to dejavnost.

Kratek opis dogodkov: 

·         Leta 1998 je zasebnik pripeljal asfaltno mešalnico iz bivše vzhodne Nemčije z zastarelo rusko tehnologijo. Po združitvi vzhodne in zahodne Nemčije le ta ni več ustrezala tehnološkim zahtevam, zato so jo Nemci odstranili.

Kot črno gradnjo jo je zasebnik namestil na lokacijo kmetijskega zemljišča II. kategorije. Ta lokacija leži v neposredni bližini kmetije s hlevom, v katerem je 25 krav molznic in ki daje preživetje družini treh generacij, in v neposredni bližini kmetijskih zemljišč ostalih kmetov, na katere je vpliv asfaltne baze neposreden.

·         13.2.1998 Ministrstvo za okolje in prostor, inšpektorat RS za okolje in prostor izda odločbo: »rušenje in vrnitev okolja v prejšnje stanje«.

·         23.3.1998 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, enota Celje, izda odločbo »vrnitev zemljišča v prejšnje stanje«.

Odločbi nista bili izvršeni.

·         Da bi bilo obstoječe stanje možno legalizirati, je občina Šentjur aprila 1998 pristopila k dopolnitvi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za druga območja kmetijskih zemljišč v občini Šentjur. Občinski svet ga je tudi sprejel, kljub nepravilnostim (glej Pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti).

·         Krajani vložimo junija 1998 na Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za druga območja kmetijskih zemljišč v Občini Šentjur z naslednjimi utemeljitvami:

1. Ni bil izdelan prostorsko ureditveni plan (PUP) občine Šentjur.
2. Ravnanje je bilo v nasprotju z 72. členom Ustave (ogroženo zdravo življenjsko okolje).  
3. Poseg v prostor je v nasprotju z varovanjem kulturne in naravne dediščine, opredeljene v 73. členu Ustave. S posegom se namreč grobo posega v prostor in ogroža Glijo jamo, ki je v varstvenem režimu kot geomorfološka podzemna naravna dediščina in je bila takrat v postopku obravnave predloga njene razglasitve za naravni spomenik. V Gliji jami je tudi vodni izvir reke Bistrice. Z izgradnjo takšnega industrijskega objekta bi bil njen status ogrožen.
4. Takšen poseg v prostor bi trajnostno spremenil namensko rabo prostora, bivalne pogoje in ekološko ravnovesje. Povečala bi se nevarnost ekološke katastrofe, saj je pri delovanju asfaltne baze prisotna velika količina derivatov.

·         Dne 21.10.1999 Ustavno sodišče izda Odločbo U-I-378/98, da se Odlok o dopolnitvah odloka o  prostorskih ureditvenih pogojih za druga območja kmetijskih zemljišč v občini Šentjur razveljavi.   Odlok se je razveljavil, vendar občina Šentjur ponovno prične s postopki za prejetje Prostorsko ureditvenega pogoja Občine Šentjur.   ·         Župan občine Šentjur v vnemi, da na vsak način izpelje postopek legalizacije asfaltne baze, leta 2000 ponovno prične s postopkom sprejetja PUP. Na 7.seji Občinskega sveta dne 31.7.2003 so občinski svetniki sprejeli PUP, katerega del je tudi sporni 47. člen, ki se nanaša na konkretne določbe na območju naselja Planinska vas. PUP so svetniki potrdili, ne da bi upoštevali dokument Zavoda RS za varstvo narave, v katerem je bilo navedeno, da je s stališča varstva narave načrtovanje sporne asfaltne baze nesprejemljivo. Župan bi moral v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi zadržati objavo takšnega akta, saj je le-ta bil neustaven in nezakonit. Toda ker je bil interes župana, da se asfaltna baza legalizira, objavo tega akta ni zadržal (glej dokument MNZ, Urad za lokalno samoupravo). Nadzor nad zakonitostjo sprejetega akta bi moralo izvajati tudi Ministrstvo za okolje in prostor, toda tudi oni so namenoma opustili ta nadzor in dopustili, da je akt bil veljaven. 

Pripombe, ki smo jih krajani vložili na razgrnitev PUP in presojo vpliva na okolje, se niso upoštevale niti v najmanjši možni meri. Presoja vpliva na okolje je narejena po meri investitorja, na minimalni zmogljivosti baze in ne odraža dejanskega stanja. In kdo je odgovoren za spremljavo prej navedenega? Žal v slovenskem prostoru nismo dobili odgovorne osebe za ta moment.

·         Krajani 15.9.2003 ponovno vložimo zahtevo na Ustavno sodišče za oceno ustavnosti in zakonitosti 47. člena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih Občine Šentjur, ki se nanaša na območje naselja Planinska vas, kjer je že bil zgrajen objekt asfaltna baza.

·         26.5.2005 je Ustavno sodišče RS izdalo Odločbo U-I-185/03-15, s katero je 47. člen odloka o prostorsko ureditvenih pogojih občine Šentjur razveljavilo. 

Razveljavitev odloka s strani Občine Šentjur kljub Odločbi Ustavnega sodišča ni bila izvedena, tako lahko asfaltna baza nemoteno obratuje.

·         Upravna enota Šentjur dne 14.9.2004 izda nezakonito gradbeno dovoljenje v soglasju z Ministrstvom za okolje in prostor – ARSO. 

·         Na izdano gradbeno dovoljenje smo krajani septembra 2004 zoper Ministrstvo za okolje in prostor vložili tožba na Upravnem sodišču in 11.7.2005 je bila izrečena Sodba v imenu ljudstva U 847/2005-37, da se tožbi ugodi v korist tožnikov.

·         Kljub vsemu dne 28.7.2005 Upravna enota Šentjur izda dovoljenje za poskusno obratovanje za dobo enega leta in nato dne 12.7.2006 v nočnih urah še Uporabno dovoljenje. Po našem mnenju je pri tem šlo za politično in angažirano dejanje pristojnih zoper večino prizadetih krajanov.

Med tem časom se investitor asfaltne baze kot stranka z interesom pritoži na sodbo Upravnega sodišča na Vrhovno sodišče, ki pa je 10.10.2006 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in s Sodbo v imenu ljudstva U 847/2005-48 potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

·         30.11.2006 Ministrstvo za okolje, prostor in energijo izda Odločbo 351-02-250/2004-KB2, s katero se je razveljavilo Gradbeno dovoljenje z dne 14.9.2007.

-          Lastnik asfaltne baze vloži pritožbo na Upravno sodišče, katero pa 6.12.2007 tožbi ne ugodi.

·         27.3.2007 Ministrstvo za okolje in prostor izda Odločbo 35110-9/2007-3-KB s katero se je razveljavilo Uporabno dovoljenje z dne 12.6.2006.-          Lastni asfaltne baze vloži pritožbo na Upravno sodišče, katero pa tožbi         ugodi.     

·         3.5.2007 Inšpektorat RS za okolje in prostor območna enota Celje izda odločbo inšpekcijskemu zavezancu Asfalti Kovač, s katero je prepovedal oz. določil, da mora takoj po prejemu te odločbe ustaviti gradnjo asfaltne baze (AB je bila zgrajena leta 1998 in vse od takrat je v fazi obratovanju, inšpektorji pa leta 2007 zahtevajo ustavitev gradnje?) in odredil odstranitev objektov asfaltne baze. Inšpekcijskemu zavezancu je bila odločba vročena dne 21.5.2007.

·         24.5.2007 je bila s strani odvetnice – pooblaščenke družbe vložena pritožba zoper odločbo in s tem je po mnenju Inšpektorata RS za okolje in prostor Odločba z dne 3.5.2007 nična. 

·         24.7.2007 Inšpektorat RS za okolje in prostor območna enota Celje ponovno izda odločbo, da mora takoj po prejemu te odločbe ustaviti gradnjo asfaltne baze (AB je bila zgrajena leta 1998 in vse od takrat je v fazi obratovanja, inšpektorji pa leta 2007 zahtevajo ustavitev gradnje?) in odredi ponovno odstranitev objektov asfaltne baze.

14.11.2007 od  Inšpektorata RS za okolje in prostor, enota Celje dobimo dopis, da je objekt v legalni uporabi in da gradbena inšpekcija nima razlogov za prepovedovanje uporabe.

·         6.12.2007 Upravno sodišče Celje zavrne pritožbo investitorja asfaltne baze na razveljavitev gradbenega dovoljenja številka 351-31/2004-221 z dne 14.9.2007. Asfaltna baza ima veljavno uporabno dovoljenje ne glede na razveljavljeno gradbeno dovoljenje in da je zemljišče, na katerem asfaltna baza stoji kmetijsko zemljišče. 

5.3.2008 Upravna enota Šentjur izda Sklep o dovolitvi obnove postopka uporabnega dovoljenja, na katero se je investitor AB pritožil, zato je Upravna enota Šentjur odstopila   odločitev drugostopenjskemu organu MOP. Organ, v tem primeru MOP je dolžan izdati in vročiti odločbo o pritožbi stranki v skladu s  256. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP - UPB2, Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006, 126/2007 in 65/2008).

(256. člen (Rok za odločbo o pritožbi)     (1) Odločba o pritožbi mora biti izdana in vročena stranki, brž ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko  je organ prejel popolno pritožbo. Če je pritožba nepopolna in jo  pritožnik po pozivu dopolni, začne teči rok za izdajo odločbe tedaj, ko organ prejme dopolnitev pritožbe. 

Do danes, 14.12.2008 drugostopenjski organ na MOP še vedno pritožbe ni obravnaval, kljub temu, da je z zakonom predpisan dvomesečni rok potekel pred sedmimi meseci.  Torej, uporabno dovoljenje je veljavno, kljub temu, da asfaltna baza nima gradbenega dovoljenja in da stoji na kmetijskem zemljišču. Takšnih postopkov pa nismo bili deležni vsi državljani v Sloveniji, temveč samo onesnaževalec okolja, z vso vednostjo takratnega ministra za okolje in prostor.

Zaključek: zavestno sprenevedanje, zavlačevanje postopka, ki je vredno obsodbe.  

Posnetke si lahko ogledate tudi na spletni strani http://www.planinskavas.si. 

Asfaltna baza s svojim delovanjem povzroča ogroženost kraja na naslednjih področjih:

• Primarna dejavnost – kmetijstvo tega kraja bo propadlo, v kolikor asfaltna baza ne bo prenehala s svojo dejavnostjo.
• Z delovanjem asfaltne baze se odpirajo problemi ne samo ekološke temveč tudi socialne narave.
• Velika nevarnost grozi danes pomembni surovini kot je pitna voda.
• Uničujejo se naravne vrednote tudi državnega pomena.
• Asfaltna baza v tem okolju je degradirala vas, razvrednotila naša imetja in kvaliteto življenja.

Komentarji (0)

RSS link na komentarje

Ime

Email

Internetna stran

Naslov

Komentar

zmanjšaj | povečaj

Prijavi se na avtomatsko obveščanje (samo za registrane uporabnike)

Strinjam se s pogoji uporabe Pravila uporabe.

Dodaj komentar Preview