JEK-2 ali TEŠ-6

Do 19.oktobra 2009 javnosti niso bile dostopne ključne informacije glede izgradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj.  Gre za naložbo velikosti preko 1 mrd. Eur. Cena elektrike bo previsoka, doba ekspozicije bo zelo kratka, emisije CO2 in drugih toplogrednih plinov pa bodo tolikšne da bo Slovenija še naprej plačevala ekološke kazni. Tej naložbi bi se veljalo še pravočasno odpovedati.

Slovence pozivam, da se opredelijo na referndumu glede dileme:

“Učinkovita raba energije, obnovljivi viri in jedrska energija

ALI

kurjenje lignita, preveliki izpusti CO2 ter predraga elektrika”

Celotno besedilo:>>>

Celotno besedilo:

TEZE ZA JAVNO RAZPRAVO

Ministrstvo za gospodarstvo je 10.aprila 2009 objavilo »Zeleno knjigo za nacionalni energetski program«  kot posvetovalni dokument namenjen javni obravnavi.

V dokumentu ni pomembnih informacij glede izgradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Ob tej naložbi se sprejemajo odločitve ne da bi se upoštevalo poglede strokovnjakov, ki so do te naložbe zadržani. Nadzorni svet je šele 19.oktobra odobril »Novelirani investicijski »program za TEŠ-6«. Javnost je bila šele tedaj obveščena o ekonomskih in okoljevarstvenih vidikih naložbe. V anketi »Dela« se je kar 62% vprašanih izreklo proti tej naložbi.

Gre za naložbo velikosti preko 1,1 mrd. Eur. Cena elektrike bo previsoka. Doba eksploatacije TEŠ-6 bo zelo kratka, emisije CO2 in drugih toplogrednih plinov bodo tolikšne, da bo Slovenija zaradi te naložbe in povečanja avtomobilskega prometa plačevala velike ekološke kazni. Prišel sem do spoznanja, da bi se veljalo tej naložbi še pravočasno  odpovedati.

V tem spisu predstavljam mogočo alternativo. Upošteval sem javno objavljene podatke in zlasti stališča tehničnih strokovnjakov. O vsebini tega spisa sem se posvetoval z dr. Dalijem Đonlagičem, dr.Vladimirom Kercanom (elektroenergetika), z mag.Tomažem Krištofičem, Janezom Vidmarjem in Miha Štular (ribogojstvo), z dr. Primožem Simončičem in mag. Mitjem Piškurjem (gozdarstvo), Tomažem Jevšnikom (rastlinjaki), Vinkom Mandljem in desetimi drugimi strokovnjaki (klimatologi, okoljevarstveniki)

Iščem naložbeni in delovni program, ki bi bil pomemben prispevek k preseganju sedanje gospodarske krize. Realiziral bi se predvsem z zasebnim vlaganjem kapitala in sredstvi EU.

Politiki so odločeni, da se o TEŠ-6 odloča ne da bi se o tem povprašalo volivce. O dodatnem bloku Nuklearne elektrarne Krško pa naj se odloča z referendumom.

Predlagam, da o alternativi TEŠ-6 ali JEK-2 in obnovljivi viri odločamo volivci na bližnjem referendumu sočasno, ko bomo odločali glede arbitražnega sporazuma z Republiko Hrvaško.

1. Cilji

–         Dolgoročna zanesljiva, varna in poceni preskrba Slovenije z elektriko in toploto

–         Močno zmanjšanje uvoza in porabe nafte, zemeljskega plina, uvoženega premoga ter zmanjšanje porabe domačega lignita in veliko povečanje potrošnje čiste električne energije in toplote v strukturi vseh energentov, ki jih trošimo Slovenci.

–         Bistveno podaljšanje uporabe nafte, zemeljskega plina, premogov in lignita tako, da jih bodo lahko uporabljale tudi bodoče generacije ljudi.

–         Višja kakovost življenja ob stagnaciji ali celo zmanjšanju potrošnje vseh oblik energije in bistvenem zmanjšanju vseh emisij toplogrednih plinov in drugih za življenje nevarnih snovi v okolje in ozračje.

–         Bistveno znižati lastno povprečno ceno proizvodnje elektrike dolgoročno pod 30 Eur za MWh in toplote pod 20 Eur za MWh..

–         Proizvodnja elektrike brez izpustov CO2 in drugih toplogrednih plinov in prašnih delcev tako, da se kombinira atomska, hidro, geotermalna in sončna  energija. Del biomase zlasti tiste, ki emitira metan se uporabi za energijo. Obstoječe termoelektrarne in plinske elektrarne se po začetku delovanja JEK-2 in novih hidrocentral opusti, rudarje in delavce pa prezaposli.

–         Aktivno sodelovanje pri razvoju fuzijske elektrarne.

–         Ponudba dobre kapitalske naložbe slovenskim vlagateljem predvsem za kapitalsko varčevanje za starost

–         Doseči zanesljivo samooskrbo Slovenije z elektriko in izvoz presežkov elektrike zlasti v koničnih urah dneva, ko je elektrika dražja.                           Slovenci imamo zaradi akumuliranega znanja in že rezerviranih lokacij prednosti in bi lahko za regijo Alpe Jadran zgradili atomski elektro in toplotni center s ciljem, da bi elektriko in morda tudi toploto izvažali.

–         Usposobitev slovenskih in hrvaških podjetij za sodelovanje pri bodoči množični gradnji jedrskih central in naložb za uporabo toplote in na tej podlagi tudi preseganje gospodarske krize.

–         Ustvariti pogoje za intenzivno ekološko pridelavo hrane in tudi južnega sadja in sladkovodnih rib in obogatitev ponudbe turizma.

–         Omogočiti družinam, ki imajo minimalne prihodke preobrazbo njihove hiše ali stanovanja v energetsko učinkovite.

–         Organizirati in financirati pogozdovanje z prostovoljnimi delovnimi akcijami

–         Preobrazba Slovenije v eko-vzorno in mednarodno pomembno družbeno skupnost.

–         Omogočiti dolgoročno varno življenje Slovencev v lastni deželi, da  se nam v primeru, da se bo Zemlja segrevala ali pa ohlajala, ne bo potrebno seliti proti severu ali proti jugu. Cilj je znižati temperaturo ozračja za 0,5 º C in jo nato dolgoročno vzdrževati na tem nivoju.

2. Zanesljivost energetske oskrbe Slovenije

Klimatologi ugotavljajo, da se ozračje Zemlje segreva. Politiki, ki so se sestali v Kopenhagnu na konferenci OZN o podnebnih spremembah se imajo namen dogovoriti, da naj se dopusti nadaljnje segrevanje ozračja še za 1,2 º C.

Če se bodo v Sloveniji temperature dvignile še za 1,2 º C bodo poletja sušna in zelo vroča, zime bodo milejše z večjo količino padavin. Ker se bo v južnih EU državah podnebje zelo spremenilo, lahko pričakujemo veliko migracijo prebivalstva v Slovenijo in bolj severne evropske države. Alpske reke bodo imele manj vode. Ker se bodo verjetno stopili ledeniki, bodo alpske reke postale bolj hudourniške. Zato je potrebno zgraditi novo infrastrukturo zadrževanja rečne vode, sicer slovenski elektroenergetski sistem, ob izpadu vloge hidroelektrarn, ne bo mogel več delovati usklajeno predvsem kot sosistem jedrske in hidroenergije. Deževnico je treba zadrževati in jo uporabljati predvsem za namakanje pa tudi za sanitarno vodo in druge namene.

Lahko imajo prav tisti znanstveniki, ki trdijo, da se ozračje zaradi manjšega sevanja sonca ohlaja.

Najbolj varno bo, če poskrbimo za svojo višjo kakovost življenja in za bolj zdravo življenje ne glede na to ali se bo ozračje segrevalo ali pa se bo ohlajalo.

3. Pozitivna CO2 bilanca Slovenije in energetska učinkovitost

Slovenija je mala država tako, da sama lahko le malo naredi za znižanje temperature ozračja Zemlje. Lahko pa doseže pozitivno CO2 bilanco in svetu pokaže, kako je to mogoče narediti. V Sloveniji so v letu 2008 znašale emisije CO2 okoli 20 mio. ton CO2. Ponori CO2 v gozdovih so dosegli okoli 10 mio. ton CO2. Slovenija ne izpolnjuje obveznosti iz Kiotskega sporazuma zaradi 14% prevelike emisije CO2     in to  predvsem zaradi velikega povečanja avtomobilskega prometa.

Če se po zagonu nove JEK-2  in morda na Dravskem polju tudi JEK-3, ustavi proizvodnja elektrike iz uvoženega in domačega premoga ter lignita, se emisije CO2 zmanjšajo letno za okoli 4 mio. ton CO2.

Če bo več zaposlenih delalo na domu, če bo veliko vozil na električni ali električno hibridni pogon, če se spremeni kultura varčevanja z energenti, če se zgradbe pretvori v energetsko bolj učinkovite ali  pasivne je mogoče izpuste CO2 znižati do leta 2015 vsaj za 4 mio. ton

Če se pogozdi del površin, ki jih sedaj zarašča grmovje in se te površine pogozdi z kakovostnimi drevesi in tako poveča ponore CO2 in če se letni prirast gozdov poseka v obsegu 5 mio. ton lesne mase in se uporabi tako, da se je vsaj 4 mio. ton vgradi v trajne predmete, zgradbe, rastlinjake, železniške pragove, izolacije zgradb itd.. bi bilo mogoče že po začetku delovanja JEK-2 dosegati ponor CO2  letno v lesu in gozdovih v obsegu okoli 15 do 16 mio. ton CO2.

Slovenija lahko postane ena prvih držav tega sveta v kateri se absorbira več CO2 in drugih toplogrednih plinov kakor se jih izpusti v ozračje.

Namesto sedanjih ekoloških kazni ima Slovenija lahko dodatne prihodke, ker lahko daleč preseže vse cilje določene v OZN.

Človeštvo sploh ne bi smelo več spuščati v ozračje CO2 in  toplogredne pline !

Z pogozdovanjem in na druge načine mora iz zraka posrkati že emitirani CO2. Tako obnašanje jamči varno življenje za nas in za naše otroke, vnuke, pravnuke in obenem omogoča hitro preseganje globalne gospodarske krize..

Dokler bodo energenti, v Sloveniji, državah EU in zlasti v ZDA tako poceni kakor je to dandanes, se ne bo veliko naredilo glede kulture obnašanja potrošnikov niti glede uporabe energetsko manj potratnih zgradb in vozil, itd..

Do sprememb bo prišlo, če se bo davčna obremenitev državljanov in poslovnih subjektov preusmerila na potrošnjo dobrin in to predvsem na potrošnjo tistih dobrin, ki povzročajo največje emisije CO2     in drugih  toplogrednih plinov.

Na podlagi nizkih proizvodnih cen elektrike in višjih cen elektrike za končne porabnike  lahko zbere država veliko eko-davčnih prihodkov. Tako se lahko z večjimi davki na vse oblike potrošnje in z eko davki zmanjša davčna obremenitev živega dela od sedanje v višini 45 % na največ 30% in kapitala od sedanje obremenitve v višini 20 % na največ 14%.

4. Količina potrebne električne energije izvoz in rezerve

–      Koliko elektrike bomo potrebovali zlasti za hlajenje, če se bo ozračje še segrevalo?

–      Samo z varčevalnim obnašanjem oziroma eko-kulturo prebivalstva se lahko poraba energentov zniža do 20%.

–      Koliko energije se privarčuje, če bo vsaj 30% zaposlenih ob uporabi širokopasovnega interneta delalo večinoma na domu.

–      Z zelo intenzivno zamenjavo avtomobilov in drugih cestnih vozil in bele tehnike ter strojne opreme z energetsko bolj varčnimi proizvodi se lahko na podlagi sedanjega znanja zmanjša poraba energije oziroma elektrike za okoli 20% do 30%.

–      Če se razvije evropsko pametno električno omrežje bi se lahko učinkovitost porabe elektrike povečala za okoli 15%

–      Za vse avtomobile se porabi letno v Sloveniji okoli 78 PJ energije iz naftnih derivatov. Če bi vsi avtomobili uporabljali le elektriko, bi zaradi večjega izkoristka za njihov pogon potrebovali v Sloveniji le okoli 12 PJ oziroma 3,300 GWh dodatne električne energije. Realno gledano pa se bo še naprej tudi za pogon avtomobilov in težjih vozil uporabljalo plin in naftne derivate, delež elektrike pa se bo zelo povečal.

–      Koliko se poveča uporaba elektrike, če se uporablja elektrika tudi za električna ali hibridna priključna tovorna vozila ali za avtobuse mestnega javnega prevoza ?

–      Koliko elektrike se bo rabilo za toplotne črpalke in rekuperatorje zraka.

–      Za predelavo obstoječih zgradb v eko-aktivne stanovanjsko poslovne objekte in za reciklažo obstoječih avtomobilov, bele tehnike itd in proizvodno novih eko-ustreznih izdelkov ter proizvodnjo čiste energije bo potrebno v razdobju naslednjih 10 let zelo veliko elektrike. Koliko se ne ve ! Hladilnike, vozila itd.. naj se dela tako, da bi bilo ohišje zelo trajno, pogonski del pa se lahko z razvojem tehnologije večkrat zamenja.

–      Kako ukrepati in se zaščititi, če bi se  zaradi manjše aktivnosti Sonca ali izbruha večjega vulkana ozračje močno ohladilo ?

Sedanje napovedi glede gibanja porabe elektrike in cene elektrike velja preračunati na navedenih predpostavkah.

Vse doslej javno objavljene prognoze napovedujejo nadaljnjo rast porabe elektrike in višje cene elektrike.

Cena elektrike na evropskem trgu znaša sedaj okoli 51 Eur za MWh in 61 Eur pri pogodbah, ki se sklepajo za leto 2015. Za leto 2020 naj bi znašala cena elektrike na evropskem trgu okoli 68 Eur za MWh.

Z zelo pospešeno izgradnjo mogočih hidroelektrarn, dograditvijo črpalnih elektrarn v Sloveniji v kombinaciji z pasovnim delovanjem JEK-1 in JEK-2 ali morda tudi JEK-3 je mogoče doseči varno in zanesljivo proizvodnjo poceni elektrike. Z dobrim zaslužkom se lahko viške elektrike prodaja na odprtem konkurenčnem evropskem trgu.

Ocenjujem, da  z načrtovanim zaprtjem termoelektrarn, vstopom novih hidroelektrarn in povečanjem drugih čistih in obnovljivih virov elektrike, javlja potreba po zgraditvi JEK-2 na lokaciji Krško najmanj velikosti 1100 MW.

Ker se bo potrebovalo več elektrike in ker se lahko uporablja topla voda uspešno do razdalje okoli 100 km bi bilo smiselno zgraditi še JEK-3 velikosti 1100 MWh nekje ob Dravi.

Če bi se odločili še za to naložbo bi ustvarili veliko boljše pogoje za življenje in pridelavo hrane na Štajerskem in v Prekmurju. Stroški izgradnje obeh jedrskih elektrarn in vseh drugih spremljajočih programov bi se znižali. Dobiček na vloženi kapital bi se precej povečal. Odprlo bi se še več delovnih mest.

V letu 2007 je Slovenija porabila 145 PJ nafte in zemeljskega plina, 66 PJ premoga ter 73 PJ jedrske in hidroenergije.

Če se ustavi termoelektrarne, če se poraba nafte in plina prepolovi, se odpre vprašanje kako ob predpostavki stagnacije potrošnje energentov nadomestiti 138 PJ energije.

Nova JEK –2 oziroma tudi JEK-3  in nove hidroelektrarne ter črpalne elektrarne bi morale vstopiti  z proizvodnjo 133 PJ elektrike. Prve nove hidroelektrarne in črpalne elektrarne ter nova JEK-2 bi morale začeti z proizvodnjo že v letu 2015 ali 2016.

Našim EU sosedam se lahko ponudi sodelovanje pri uporabi viškov elektrike z namenom, da bi tudi oni  v tistih urah dneva, ko je poraba elektrike manjša polnili akumulacijska jezera njihovih črpalnih hidrocentral in tudi za druge namene.

Elektrika in toplota sta najbolj poceni, če nuklearne elektrarne delajo z konstantno močjo 24 ur na dan. Slovenija je članica EU. Problem nenadnih izpadov elektrike ali pa načrtovanih remontov elektrarn se rešuje takoj ko do izpada pride na evropskem nivoju. Nato pa je treba aktivirati domače rezervne potenciale. Tak nenadni izpad proizvodnje elektrike se lahko nadomesti z večjim številom črpalnih in plinskih elektrarn. Črpalne elektrarne zahtevajo velika naložbena sredstva. Naložba v plinske elektrarne ni velika, elektrika pa je draga. Smiselno pa bi bilo, če bi to vprašanje reševali skupaj v regiji Alpe Adrija in balkanske države. Tako ne bi bilo potrebno, da Slovenija sama vzdržuje zelo drage termoelektrarne v funkciji rezerve. Z uporabo črpalnih in plinskih elektrarn se lahko dolgoročno močno znižajo stroški proizvodnje elektrike iz jedrskih elektrarn.

Zlasti ponoči se proizvaja veliko viškov cenejše elektrike, ki pa se jih lahko uporabi za:

-        delovanje črpalnih elektrarn

-        za polnjenje akumulatorjev električnih vozil

-        za nočno delovanje pralnih, sušilnih, pomivalnih in drugih strojev v gospodinjstvih

-        za pogon namakalnih sistemov

-        za vpihovanje zraka v potoke, reke, jezera in ribnike

-        za proizvodnjo čistega silicija in tako pocenitev izdelave fotovoltajičnih sončnih celic.

Koncesijska pogodba pa morda lahko določi, da bo cena elektrike namenjene pridelavi hrane in za druge vire obnovljivih virov še bistveno bolj poceni, kot to velja za drugo porabo.

5. Radioaktivni odpadki in jamstvo varnosti

-        JEK-1 deluje varno že 26 let.

-        Tretja generacija atomskih central je tehnološko in varnostno tako dozorela, da jih velja uvrstiti na svetovnemu srečanju svetovnih politikov v okrilju OZN v Kopenhagnu 7. do 18.decembra 2009 na seznam skorajda čistih energetskih virov, ki lahko človeštvo preskrbujejo na podlagi že znanih nahajališč urana z električno in toplotno energijo najmanj 3000 let.

JEK-2 sodi v varno tretjo generacijo, ki lahko uporablja reciklirano gorivo in lahko proizvodnjo prilagaja dnevnim potrebam.

–       Takoj je potrebno zgraditi ob JEK-1 odlagališče za tiste vrste radioaktivnih odpadkov , ki bodo shranjeni vsaj za dobo 300 let za ceno okoli 200 mio Eur iz sredstev sklada JEK-1 za

–       V postopku izkopa rude in obogatitve urana se sprosti 8 g CO2  na 1 kWh, če je dobavitelj elektrike jedrska elektrarna, sicer se sprosti nekaj več CO2. Pri izkopu lignita se sprosti 1200 g CO2, črnem premogu 1000 g in nafti 900 g CO2 na 1kWh. Na lokaciji na kateri deluje jedrska elektrarna ni izpustov  toplogrednih plinov. Toplogredni plini zlasti CO2 nastajajo v rudnikih in tovarnah za obogatitev urana, ki delujejo v več evropskih državah. Pri obratovanju JEK-1 že 10 let ni bilo zaznanega nobenega izpusta inertnega plina kriptona 85. Prej so bile emisije 1000 krat manjše kot je to dovoljeno s predpisi. Kripton je inertni plin, ki v roku 10 let razpade na druge fizikalne elemente.

–       Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost in druge inšpekcije, sproti in uspešno nadzira delovanje jedrskih reaktorjev in drugih objektov.

–       Za varnost JEK-1 in JEK-2 med obratovanjem jamči predvsem poslovodstvo in zaposleni sodelavci . Tričetrtine sodelavcev JEK –1 biva v občini Krško.

–       Jedrske elektrarne so tako pomembne za Slovence, da bi jih morala proti teroristom varovati tudi Slovenska vojska.

–       razgradnjo. Ta projekt lahko takoj v letu 2010 zaposli precej gradbenih in drugih delavcev.

6. Gorivo

–      Če bi cena urana porasla na 100 $ na unčo bi nastopili ekonomski pogoji za morebitno aktiviranje rudnika urana Žirovski vrh. Bogatenje urana se lahko opravi v okviru EU. Če se uranovo gorivo reciklira, razpolaga Slovenija z uranom, ki pokriva potrebe JEK-1 in JEK-2 za okoli 100 let.

–      Primerneje pa se zdi združiti več Evropskih držav za skupno naložbo za pridobivanje urana npr. z Kazahstanom v katerem so velike zaloge urana. To je lahko dobra naložba kapitala in znanja.

–      Gorivo naj se reciklira kar pomeni, da se z isto količino oskrbuje JEK-2 namesto 1,5 let celih 5 let. Reciklaža goriva se izvede v okviru držav EU.

7. Stroški naložbe in obratovanja

7.1. Naložba

V letu 2008 je znašala cena elektrike iz Dravskih elektrarn 19,5 Eur/MWh iz JEK-1  26,4/MWh, drugih hidrocentral med 32 do 44 Eur / MWh, iz Termo elektrarne Šoštanj 47,8 Eur /MWh, iz TE-TOL 59 Eur /MWh, iz uvoza 68,2 Eur /MWh,  iz TE Trbovlje 52,3 Eur /MWh in Plinske elektrarne Brestanica 142 Eur / MWh. Zajamčena cena elektrike iz fotovoltačnih elektrarn v Sloveniji je 400 Eur za 1 MWh.

–     V času gospodarske konjukture se je uvažalo povprečno 15 % porabljene elektrike po zelo visoki ceni.

–     Naložba v JEK –2 kapacitete 1100 MW bi znašala, če se JEK-2 in spremljajoči projekti zgradijo samo z lastnim kapitalom okoli 2800 mio Eur.

–     Naložba v toplovodno omrežje, če se daljinsko ogreva Ljubljano in druga slovenska mesta do razdalje 100 km. bi bila okoli 500 mio Eur. Za to naložbo je mogoče pridobiti vsaj 50% nepovratnih sredstev EU. Ta naložba predstavlja predvsem prispevek zasebnega kapitala pridelavi hrane in čisti oskrbi zgradb z toploto in hladino.

–     Naložbena vrednost investicij zasebnega kapitala v rastlinjake in ribnike bi znašala okoli 200 mio. Eur za pogozdovanje in za naložbe v energetsko varčevanje v zgradbah ter za druge obnovljive vire pa lahko vsaj 100 mio. Eur.

–     Naložbena vrednost zasebnega kapitala za proizvodnjo 1100 MW elektrike in koristno uporabo okoli 1000 MW toplote ter za naložbo v rastlinjake in ribnike v vrednosti 200 mio. Eur, bi znašala okoli 3350 mio. Eur.

Iz virov EU bi se pridobilo 250 mio. Eur za naložbe v toplovodno omrežje, 200 mio.Eur za ribnike in rastlinjake in 100 mio za pogozdovanje in čisto ekološko naložbe oziroma skupno 550 mio. Eur.

–     Celovita naložba znaša 3,9 mrd Eur.

–     Če se hlajenje JEK-2 reši tudi poleti z daljinskim hlajenjem in z ogrevanjem umetnih novih ribnikov, lahko pa tudi novih jezer, namenjenih za kopanje in turizem in še rastlinjakov z tropskim sadjem in z uporabo tople vode v pralnih in pomivalnih strojih in na druge načine bo morda zadoščala izgradnja le enega hladilnega stolpa, ki stane okoli 30 mio Eur in je vizualno moteč za okolje.

7.2.  Letni prihodki JEK-2

7.2.1. Elektrika

JEK-2 bi letno proizvedla okoli 8 mio. MWh elektrike in okoli 6 mio. MWh pare in tople vode.

Če se proizvede 6 mio. MWh tople vode, se proizvodnja elektrike zmanjša za 16% oziroma za 1,28 mio. MWh. Prihodek od prodaje elektrike se zato zniža za 78 mio. Euro. Tedaj lahko JEK-2 proizvede in proda le 6,72 mio. MWh letno. Lastna cena 1 MWh znaša 21,31 Eur.  Pri ceni elektrike 61 Eur za MWh  je zato prihodek od prodaje elektrike le okoli 409,92 mio. Euro.

7.2.2.   Toplota

Cena toplotnega ogrevanja znaša okoli 25 Eur za 1 MWh v Velenju, 50 Eur v Ljubljani in 100 Eur v Mariboru. Ta strošek se lahko zelo zniža. Obremenitev uporabnikov pa bi bila bolj slovensko pravična.

Če se toplota ali hladina prodaja uporabnikom po povprečni ceni 25 Euro za MWh je tako mogoče realizirati letno okoli 150 mio. Eur prihodka. Tako znižanje cene toplotnega ogrevanja in hlajenja je lahko zelo ustrezen način poravnave koncesijskih obveznosti na podlagi vlaganj zasebnega kapitala.  Uredba o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta (Ur.l.RS št.134/2003 in 100/2008) določa, da JEK-2 plačuje letno okoli 9 mio. Eur odškodnine lokalnim skupnostim. Odškodnino po tej uredbi  bi veljalo zmanjšati na eno četrtino pod pogojem, da se uporablja le za infrastrukture objekte v 10 km območju okoli JEK-2 oziroma odlagališča odpadkov, za ureditev, ki omogoča hitro evakuacijo prebivalstva in za nova delovna mesta.

7.3.  Letni stroški obratovanja JEK-2

7.4.  Poslovni rezultat

ROE – donos na nominalno vrednost kapitala   10,65 %

Stopnja donosnosti bi bila tolikšna da bi bilo mogoče:

–     Vlagateljem jamčiti minimalno letno izplačilo čistega dobička na nivoju medbančne obrestne mere za 12 mesecev euribor (11.11.2009- je to 1,23%) plus vsaj 5 % na nominalno vloženi kapital. Če poslovno stanje to dopušča naj se redno izplačuje čisti dobiček največ v vrednosti 9 %. Drugi dobiček se zadrži in uporabi za nove naložbe. Vlagatelji kapitala se lahko individualno dogovore za izplačevanje dobička v obliki denarja ali nižje cene elektrike.

Na vložek 1000 Euro kapitala bi vlagatelj v 80.letih pridobil, če se dosega minimalni čisti dobiček na nivoju 5% okoli 4000 Eur bruto dobička, če pa se dosega 8% čistega dobička pa 6400 Eur bruto dobička. Okoli  90 % letno doseženega čistega dobička naj bi se vlagateljem izplačevalo, 10 % čistega dobička bi se zadrževalo.

–     Zadrževanje preostalega dela dobička bi se uporabilo najprej za rezerve, s katerimi se jamči zanesljivo izplačevanje minimalnega dobička in dobro likvidnostno stanje družbe.

–     Država bi lahko v  koncesijski pogodbi zahtevala, da se vlagateljem izplačuje maksimalno dobiček vrednosti 9 % na nominalno vrednost kapitala,  preostali dobiček pa naj se uporabi za nove naložbe v nove jedrske elektrarne, hidroelektrarne, sončne elektrarne in druge čiste energetske vire in za druge naložbe, ki dvigajo kakovost življenja tako, da omogočajo polno ekološko koristno uporabo vse proizvedene elektrike in toplote.

–     Država lahko v koncesijski pogodbi zahteva, da se amortizacija uporablja namensko. JEK-2 bi vsako leto razpolagala z 42 mio.Eur sredstev amortizacije. Ta sredstva se mora uporabiti za obnavljanje in nadaljnji razvoj osnovnih sredstev zato se mora del amortizacije zadrževati v obliki finančnih likvidnih sredstev. Z delom amortizacije se lahko odplačuje morebitne kredite. Precejšna sredstva pa so na razpolago poslovodstvu, da jih vlaga v nove dobičkonosne programe tako, da bodo dobrine na podlagi naložbe v JEK-2 po 80. letih poslovanja močno presegale začetni naložbeni kapital 3350 mio Eur. Taka vlaganja lahko že v času rednega poslovanja dodatno povečajo dobiček JEK-2.

7.5. Hidroelektrarne na reki Muri

Na Muri se lahko zgradi osem pretočnih hidroelektrarn  po ceni okoli 3 mio. Eur za 1 MW. Skupna moč vseh hidroelektrarn  bi bila okoli 128 MW. Za izgradnjo energetskega dela se potrebuje okoli 384 mio. Eur. Za zgraditev spremljajočih infrastrukturnih objektov se potrebuje okoli 150 mio. Eur. Skupno gre za naložbo okoli 534 mio. Eur.

Na vsaki hidroelektrarne bi bilo v času gradnje zaposleno za dve leti okoli 150 sodelavcev.

Del vode Mure naj se zajame na mestu, ko Mura pride v Slovenijo in se jo odvede po levi in desni strani Mure preko niza pretočnih ribnikov po širši okolici z ciljem, da se dvigne nivo talnice, da se ustvarijo pogoji predvsem  za okolju prijazno ekstenzivno ribogojstvo in za biotsko raznovrstnost ter za dodatno ponudbo turizma.

Ocenjuje se, da bi v povprečju hidroelektrarne obratovale letno okoli 5500 ur in bi proizvedle okoli 704 GWh električne energije.

Če bi se poplavilo mrtve rokave ob reki Muri bi se izgubo biotske raznovrstnosti nadomestilo tako, da se zgradi nova nadomestna zajetja vode. Na nove lokacije se preseli življenje kakršno je dandanes v poraščenem obrečju Mure in v njenih mrtvicah.

7.6. Letni prihodki in stroški ter poslovni rezultat

Letni prihodki vseh hidroelektrarn na Muri bi lahko znašali pri ceni 61 Eur za MWh okoli 42.944.000 Eur.

Od tega prihodka naj bi se 10% oddajalo državi in lokalnim skupnostim.

Predlagam, da se dajatev uredi tako, da se plačuje 2% čistega dobička pod pogojem, da čisti dobiček presega Euribor plus 5%.

Letni poslovni rezultat

10 % plačilo koncesnine iz čistega dobička v vrednosti 23.993.144,00 Eur. Za zasebne vlagatelje ostane samo 26.938.296,00 Eur čistega dobička.

ROE – donos na nominalno vrednost kapitala   5,04 %

Če bo stroške infrastrukture pokrila država z lokalnimi skupnostmi bi bila energetska naložba lahko bolj zanimiva za vlaganje zasebnega kapitala.

Lastna cena elektrike bi znašala okoli 11,56 Eur za 1 MWh. Največji izdatek je v ceni financiranja, saj je potrebno večino čistega dobička izplačati vlagateljem kapitala.

ROE – donos na nominalno vrednost kapitala zasebnih vlagateljev bi znašal okoli  5 %

Če bi se doseglo višji donos na kapital naj pripada le vlagateljem kapitala. Koncesnino pa bi veljalo zmanjšati vsaj na okoli 2 % čistega dobička.

7.7.  Hidroelektrarne na Savi

Moč devetih hidroelektrarn na srednji Savi naj bi bila 295,4 MW. Letno naj bi proizvedle 994 GWh električne energije.

Z gradnjo višjih nasipov bi se ohranilo čim večji del kmetijskih zemljišč. Podtalnica bi se dvignila, kar bi bilo dobro za kmetovanje.

Moč treh novih hidroelektrarn na spodnji Savi naj bi bila 111,5 MW. Letno naj bi proizvedle 445 GWh elektrike. Naložbena vrednost srednje Savskih elektrarn po cenah 2003 znaša za infrastrukturo 294 mio Eur in za energetski del 685 mio Eur. Naložbeno vrednost HE Krško, Brežice in Mokrice po cenah iz leta 2002 znaša za infrastrukturni del okoli 75 mio. Eur in 188 mio. Eur za energetski del. Za izgradnjo novih hidroelektrarn na Savi se potrebuje 1,242 mio. Eur. Skupno bi se vse nove hidroelektrarne letno proizvedle 1439 GWh elektrike.

Letno bi vse nove Savske HE ustvarile po ceni 61 Eur MWh okoli 87 mio. Eur prihodkov.

Stroški

Letni poslovni rezultat

Če bi se na čisti dobiček plačalo še največ  2% koncesnine v vrednosti 1,24 mio Eur bi ostalo za zasebne vlagatelje letno  60,47 mio Eur.

Lastna cena elektrike bi bila okoli 10,59 Eur za 1 MWh.

ROE – donos na nominalno vrednost kapitala bi znašal okoli 4,86 %.

Če bi stroške infrastrukture pokrila država in lokalne skupnosti bi bila ta naložba lahko bolj zanimiva za vlagatelje zasebnega kapitala.

7.8. Skupna naložba v JEK–2 in v vse hidroelektrarne ter spremljajoči eko program

Skupna vrednost naložb v JEK-2 z vsem dodatnim ekološko prehrambenim programom in v verigo hidroelektrarn na Savi in Muri bi znašala okoli 5126 mio. Eur. Vse elektrarne bi letno proizvedle okoli 2149 GWh elektrike in 6 mio MWh tople vode.

Skupno bi vse elektrarne ustvarile letni prihodek okoli 689 mio Eur. Skupno bi znašali vsi stroški okoli 168 mio. Eur.

Skupni letni poslovni rezultat

ROE – donos na nominalno vrednost kapitala bi znašal okoli 8,74 %.

Donos je tolikšen, da bi bilo mogoče za celotni program zbrati sredstva v holdinški gospodarski družbi. Če bi Slovenska država sodelovala vsaj z nepovratno naložbo v spremljajočo infrastrukturo pa bi lahko donos na kapital dodatno povečali.

8. Para in topla voda

8.1. Daljinsko ogrevanje in hlajenje

Atomske centrale proizvajajo energijo v obliki elektrike okoli 35% in v obliki toplote 65%. Toplota se lahko uporablja za daljinsko ogrevanje in za daljinsko hlajenje zgradb, za proizvodne procese, za rastlinjake in druge namene.

Če se bo ozračje segrevalo se bo potrebovalo več toplote za daljinsko hlajenje z uporabo absorpcijskih hladilnih naprav. Poraba toplote bo zato precejšnja tako pozimi kakor tudi poleti. Tipične temperaturne razmere so 125º C v odvodnem cevovodu in 55 º C v povratnem cevovodu. Teh 55º C se lahko koristi za rastlinjake in druge objekte.

JEK-1 proizvaja toploto, ki gre dandanes v zrak in Savo. Del te toplote je mogoče z ustrezno naložbo uporabiti za ogrevanje rastlinjakov in tudi druge namene.

JEK –2 bo v okolico odvajal več kot 2200 MW toplote. Okoli 1000 MW toplote bi se uporabljalo za ogrevanje in za hlajenje. Napeljava toplovodnega omrežja na razdaljo do 100 km je tehnično mogoča. Lahko se oskrbuje bližnja Slovenska mesta kot so Novo Mesto, Celje, Velenje, Zasavje do Ljubljane.  Za toplovodno ogrevanje Ljubljane se rabi okoli 460 MW toplote, za druga slovenska mesta in naselja verjetno okoli 540 MW.

Celo leto se lahko para in topla voda uporablja v proizvodnih procesih, za pralne in pomivalne stroje, za ogrevanje sanitarne vode in za druge namene.

Pozimi se topla voda uporablja predvsem za ogrevanje zgradb v strnjenih naseljih.

8.2. Ogrevanje rastlinjakov

Ogreva se lahko velike površine rastlinjakov.

Rastlinjaki za zaščito in namakanje vinske trte, češenj, breskev in marelic itd.. zajemajo deževnico, ki se uporablja za talno namakanje, ščitijo pred dežjem, točo in zmrzaljo v času vegetacije od februarja do novembra.

Rastlinjaki za vzgojo limon, pomaranč, grenivk, mandarin, fig, oljk in drugih sredozemskih dreves in zelenjave se ogrevajo tudi pozimi na najmanj 5º C.

Rastlinjaki namenjeni vzgoji tropskih rastlin se vse leto ogrevajo na temperaturo nad 18ºC.

Rastlinjaki se zgradijo v okolici JEK-2 in tudi ob mestnih središčih tako, da lahko vrtove najamejo tudi meščanske družine, ki sicer žive v blokih brez možnosti da sebi uredijo zimsko – letni vrt sadja in zelenjave.

8.3. Ribogojstvo in turizem

Slovenci pojemo le okoli 6kg morskih in sladkovodnih rib letno. Te zelo zdrave hrane pojemo premalo.  Cilj bi bil, da je vsak teden enkrat na jedilniku Slovenca porcija biološko nesporno vzgojene  sladkovodne ribe in enkrat tedensko morske ribe. Letno naj vsak Slovenec pojedel vsaj 15 kg sladkovodnih rib in 15 kg morskih rib.

Zato naj se poveča vzgoja sladkovodnih rib belic in roparic, rakov, želv. Vzreja je lahko ekstenzivna in bio-neoporečna. Voda je lahko z vpihovanjem zraka z presežno električno energijo čista in polna kisika.

Ribniki za vzrejo salmonidov se dogrevajo tako, da je konstantna temperatura med 12º C do 14º C.

Ribniki z ribami toplih krajev se segrevajo tako, da dosega voda temperaturo med 20º C do 28º C in se zato lahko vzgaja npr. tudi afriški som. Vzgaja se lahko kečige in pridobiva kaviar. Predvsem bi se vzgajalo smuče in ščuke

Ribe bi se hranile predvsem z planktonom in bio rastlinami, zelenjavo, koruzo, pšenico, žuželkami, roparice pa z ekstenzivno vzgojenimi ribami belicami. Tudi orade, brancine bi lahko prehranjevali v slovenskem morju z hrano pridelano iz sladkovodnih belih rib.

V intenzivni vzreji se lahko ribe hranijo tudi z bio ribjo moko oziroma biološko neoporečno hrano.

Od aprila do oktobra se lahko uporablja toplota za segrevanje novih jezer z zelo čisto vodo, ki so namenjeni plavanju in rekreaciji, tako da znaša temperatura vode okoli 24 do 26 º C.

8.4. Ekološka naložba in delovna mesta za partnerje

Glede na sedanje stanje znanja bi na podlagi prihodkov za uporabo tople vode lahko pokrivali stroške naložb in obratovanja. Učinki bi bili predvsem ekološki. Nič več emisij CO2 in prašnih delcev iz sedanjih toplarn. Domači vir hrane sredozemskih in tropskih rastlin. Manj transporta hrane na zelo velike razdalje. Boljša CO2 bilanca Slovenije.

JEK-2 bi organizirala naložbo v jezera, ribnike in rastlinjake tako, da bi k sovlaganju pritegnila lastnike kmetijskih in drugih zemljišč. Lastniki zemljišč, bi le ta vložili v JEK-2 oziroma v hčerinsko posebno gospodarsko družbo, ki bi se ukvarjala z predelavo hrane v rastlinjakih oziroma v družbo, ki bi se ukvarjala z ribogojstvom in bi zato pridobili poslovne deleže ali drugo obliko kapitalske udeležbe. Če bi se odločili za zaposlitev v novih podjetjih, bi pridobili status partnerjev solastnikov, ki aktivno upravljajo družbo. Morda bi se za ta namen organiziralo zadruge. Pridobili bi tudi prioritetno pravico, da se kot partnerji zaposlijo v gospodarski družbi oziroma zadrugi ali da pridobijo pravico do najema ribnikov ali rastlinjakov, ki se lahko deduje. JEK-2 bi vložil kapital v ta specializirana proizvodna podjetja zato, da se zgradi rastlinjake in ribnike. Podjetja naj bi bila toliko donosna, da bi dosegli sodelavci primerne plače vlagatelji kapitala v obliki denarja ali stvarnih vložkov pa ustrezne donose na vloženi kapital.

9. Vlagatelji

–     Z spremembo davčnih predpisov naj se omogoči, da bi zaposleni zlasti v policiji, vojski, uradniki in drugi, ki so zaposleni v negospodarstvu lahko vsako leto namenili okoli 10% svoje bruto plače za naložbo v JEK-2. Vložek kapitala v holding JEK-2 bi se uporabil tako za financiranje proizvodnje električne energije, kakor tudi za vlaganje v toplotno energijo, predelavo hrane in druga ekološka vlaganja.  Tako vlaganje je realno mogoče le za tiste, ki imajo plače večje od povprečja. Taka uporaba dela plače ali dela izplačanega dobička ne bi smela biti obdavčena. Naj velja davčni režim veljavnega zakona o udeležbi zaposlenih pri dobičku. Izplačani dobiček naj ne bi šel v dohodninsko osnovo, ko se vlagatelj upokoji.

–     Taka naložba, ki omogoča velika in stabilna izplačila dobička je primerna za slovenske prostovoljne pokojninske sklade in za programe življenjskih zavarovanj.

–     Veliko vlogo pri kapitalskem financiranju lahko odigrajo podjetja in lokalne skupnosti z ciljem doseganja izplačila dobička oziroma nižje nabavne cene elektrike.

–     Vlagatelje se organizira prioritetno v Sloveniji, če teh ne bo dovolj pa tudi v sosednjih državah.

–     Vlagatelji imajo status osebe skupnega vlaganja ( Joint venture), ki je udeležena na poslovnem rezultatu v obliki rasti cene kapitala, izplačil dobička oziroma nižje cene elektrike. V Joint Venture pogodbi se vsak vlagatelj lahko individualno dogovori glede razmerja med izplačilom dividende v obliki denarja ali nižje cene elektrike.

–     Vlagatelji nastopajo kot portfolio vlagatelji na podlagi pogodb o skupnem vlaganju. Organizira se interni trg z pogodbami o skupnem vlaganju. Predkupno prevzemno pravico imajo drugi vlagatelji in novi mladi slovenski partnerji.

–     Pravna ureditev družbene pogodbe holdinške družbe z omejene odgovornostjo JEK-2 d.o.o.naj zagotavlja dolgoročno kontrolo nad družbo Slovencev in Republike Slovenije.

10. Kadri, roki, mrežno načrtovanje

10.1. Kadri

Danes v Sloveniji ni zadosti tehničnih strokovnjakov za področje elektroenergetike.

V zadnjih dvajsetih letih so bile naložbe v proizvodne in prenosne zmogljivosti zelo majhne. Z podržavljenjem dobrih podjetij se je uspelo nekatere ključne dobavitelje JEK-1 uničiti. Zelo malo študentov se usposablja za strokovno delo na elektroenergetskem področju. Premalo je strokovno kompetentnih projektantov. Ta problem bo zelo zaviral hitrejšo izgradnjo hidroelektrarn in jedrske elektrarne.

Zato naj univerze nemudoma organizirajo intenzivno strokovno usposabljanje tehničnih strokovnjakov, da se kadrovski potencial za jedrsko in hidroenergetiko poveča.

10.2. Roki

Največ dva meseca naj gre za politično opredeljevanje ali TEŠ-6 ali JEK–2 z izvedbo referenduma.

Največ pet mesecev za tiste naložbe, za katere je to mogoče izdelati projekte in vsaj eno leto za vse načrte za samo JEK-2. Dela pa se sočasno na :

–     izdelavi načrtov

–     delu uradnikov, da bodo lahko v enem mesecu po prejemu vloge za gradbeno ali druga dovoljenja izdati lokacijsko in gradbeno ter druga dovoljenja

–     potrebnih spremembah zakonov in drugih predpisov v Sloveniji.

Najhitreje bi se lahko veljavne zakone in uredbe spremenilo z posebnim Zakonom o izgradnji jedrske elektrarne JEK-2 hidroelektrarn, toplovodnega omrežja in drugih spremljajočih prehrambenih in ekoloških programov. Na podlagi zakona bi se sprejelo tudi posebne uredbe oziroma izvedbene predpise.

Minister pristojen za razvoj bi morda lahko ustanovil projektno skupino in jo vodil tako, da bo država svoj posel izdaje dovoljenj opravila strokovno in izredno hitro. Veliko ljudi je brez dela zaradi počasnosti upravnih postopkov. Velika sredstva EU niso izkoriščena tudi zato ker se v  Sloveniji ni pripravilo velikih primernih projektov.

–     pripravah na zbiranje zasebnega kapitala

–     Največ 40 mesecev za izgradnjo JEK-2 potem, ko so zaključeni vsi izvedbeni načrti in izdana vsa dovoljenja,  (Westinghouse gradi na Kitajskem štiri atomske centrale, rok izgradnje je 40 mesecev) letno sočasno vsaj dveh hidrocentral na Savi in dveh na Muri ter vsaj ene črpalne hidroelektrarne in vseh spremljajočih objektov za uporabo pare in  tople vode

11. Delovna mesta in večja potrošnja

–     Z gradnjo elektro toplotnega sistema na podlagi JEK-2 se ustvarijo pogoji za varno zaposlitev velikega števila strokovnjakov in delavcev. Če imajo ljudje varno zaposlitev se rojevajo otroci in ti ljudje si upajo trošiti. Brez porasta eko potrošnje pa se ne da preseči gospodarsko krizo !

–     Takoj po pridobitvi dovoljenj za gradnjo se začne s številnimi dejavnostmi s ciljem, da se zaposli najmanj 20.000 verjetno pa še veliko več delavcev vsako leto in prezaposli rudarje.

Že v letu 2010 bi delo in posel lahko dobili:

–     Gradbeništvo, elektro in strojegradnja ter prevozniki. Ustvari se nov program za slovenske rudarje, ki danes kopljejo lignit in premog

–     Slovenski in hrvaškim ladjedelnicam se ponudi proizvodni program sodelovanja pri gradnji JEK-2. Na podlagi tega dela bi se usposobili za sodelovanje pri izgradnji  velikega števila atomskih central, ki se bodo morale zgraditi zlasti v Evropi. Okoli 80% naložbene vrednosti bi lahko izvedli domači dobavitelji in le 20% dobavitelj ključne opreme jedrske elektrarne. Ocenjujem, da se bo količinski morski promet zaradi ekosamozadostnosti narodov in kontinentov zmanjšal. Sedaj ladjedelnice nimajo naročil.

–     Pokojninski skladi in zavarovalnice oziroma vse finančne ustanove, ki lahko zberejo zasebni kapital dobe možnost dobre naložbe kapitala. Za ta projekt bi veljalo zbrati že v letu 2010 najmanj 1 mrd.  zasebnega kapitala.

–     Gozdarji in lesarji za les za konstrukcije rastlinjakov in obloge toplovodov. Rastlinjaki morajo zdržati veter do 200 km na uro, točo debelo kot dve pesti. Lesne konstrukcije naj trajajo več kot 100 let..

–     Proizvajalci betonskih ali plastičnih posod za zajemanje deževnice in za   avtomatsko talno zalivanje rastlinjakov – garancija najmanj 100 let

–     Preveč slovenskih kmetovalcev goji govedo in prašiče, ki zaradi velikih izpustov metana močno onesnažujejo okolje.  Lahko bi se jih precej preusmerilo na ribogojstvo in na vzgojo sadja in zelenjave v rastlinjakih.

–     Turistični delavci zaradi nove ponudbe toplih bazenov in jezer ter bogatega ribolova.

Vsi sodelujoči naj bodo udeleženi na nagradi v višini 50% vrednosti prihranka, če delo zaključijo kakovostno, predčasno ali z manjšimi stroški. Prihodek iz tega naslova lahko upravičenci uporabijo samo za dodatna kapitalska vlaganja v holding JEK-2.

Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost in druge inšpekcije morajo nadzirati vsa dela sproti, da ne bi prišlo do nespoštovanja odobrenih izvedbenih načrtov.

12. Vodilna vloga in odgovornost poslovodstva in zaposlenih partnerjev

Ker gre za zasebno vlaganje ni javnih razpisov. Pri poslovodstvu, ki odigrava tudi vlogo osebnega vlagatelja ni tolikšnega interesa za korupcijo, kakor to velja, če je investitor država.

Poslovodstvo, ki je kapitalsko udeleženo na JEK-2, lahko zelo hitro izbira optimalne izvajalce.

JEK –2 se organizira v obliki holdinške družbe z omejeno odgovornostjo, ki zbira  predvsem zasebni kapital in deluje na podlagi  koncesije. Člani poslovodstva so lahko le tisti, ki vsaj 30% svoje plače in več kot polovico osebnega finančnega in nepremičninskega ter drugega premoženja vložijo v kapital  JEK-2, drugi zaposleni pa vsaj 10% do 20% svoje plače tako, da ima vsakdo v družbi za njega osebno zelo pomemben kapitalski vložek.

Morda se lahko zahteva, da so člani poslovodstva v vlogi komplementarjev za svoje odločitve osebno odgovarjajo z vsem osebnim premoženjem.

Z minimalnim kapitalom lahko zaposleni razpolagajo šele eno leto po začetku obratovanja JEK-2 oziroma dokler so v družbi zaposleni oziroma, šele ko se upokojijo ali ko zapustijo podjetje.

Samo ti partnerji imajo na skupščini družbe glasovalno pravico.

Pasivni portfolio vlagatelji kapitala v obliki pogodb o skupnem vlaganju naj imajo pravico nadzora. Pridobe glasovalne pravice, če se ne izplačuje minimalna zajamčena vsota dobička.

Zaposleni lahko prejemajo osnovne plače največ na nivoju 20 % višje plače kakor znaša povprečne plače v gospodarstvu ob upoštevanju kvalifikacijske strukture zaposlenih. Gre za to, da se bo lahko zaposlovalo zelo sposobne in odgovorne sodelavce. Poslovodje in vrhunski strokovnjaki lahko prejmejo plačo največ v višini petkratnika povprečne plače vseh zaposlenih v JEK-2. Stimulacije se izplačujejo na podlagi vložka kapitala partnerja ter deloma tudi na podlagi izplačil stimulacij iz čistega dobička preteklega poslovnega leta ob upoštevanju celovitega prispevka partnerja, k povečanju dobička, doprinosu k  večji varnosti in drugih inovacij o čemer odloča poslovodstvo.Zaposlenim sodelavcem naj pripada 1% čistega dobička, kot udeležba na dobičku v skladu z določbami zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Vsaj polovico tega dobička naj poslovodstvo dodeli inovatorjem, ki bodo prispevali največ v času gradnje, obratovanja in ob vlaganju v nove naložbe JEK-2 v vsem času njenega delovanja. Ta izplačila iz dobička lahko upravičenci uporabijo samo za dodatna kapitalska vlaganja v skladu z določili družbene pogodbe JEK-2.

Država lahko na podlagi koncesijske pogodbe intervenira v upravljanju družbe, če pride do večjih nepravilnosti, toda le če tako sklene 60 % vseh poslancev državnega zbora.

13. Raziskave

Slovenski  znanstveniki bi lahko organizirali in koordinirali nove večje raziskovalne projekte, ki bi jih sofinancirala EU, Država Slovenija ter JEK-2 v izgradnji. Ko gre za ekološko pomembne raziskave bi se verjetno lahko pridobilo do 80 % javnih sredstev.

Možne raziskovalne teme:

-  Optimizacija proizvodnje in uporabe električne toplotne energije s ciljem:

–     Nižanja proizvodnih stroškov proizvodnje električne energije, če jedrske elektrarne delajo s polno močjo v pasu

–     Doseganja konstantne porabe vse proizvedene elektrike in vse toplote

–     Uvajanjem brezogljičnega načina bolj kakovostnega življenja

–     Dolgoročna potreba po uporabi vseh energentov vključno z elektriko.

–     Koliko bi se na podlagi atomske energije in celovite uporabe toplote zmanjšale emisije CO2 in koliko CO2 bi se iz zraka akumuliralo v lesu itd..

–     Kakšni bi bili učinki na zdravstveno stanje Slovencev in Evropejcev, če bi se očistilo zrak emisij prašnih delcev in bi Slovenci jedli bolj zdravo hrano?

14. Enotno vseevropsko električno omrežje

Evropski trg z električno energijo, ki lahko zniža ceno elektrike, še ni zaživel ker so prenosna omrežja premalo evropsko odprta oziroma povezana. V zmogljivo evropsko omrežje je treba vložiti velik kapital. Če se želi doseči bolj učinkovito uporabo elektrike je treba veliko vložiti tudi v pametno omrežje.

Za obnovo slovenskega elektroenergetskega omrežja se rabi okoli 800 mio. Eur, za distribucijski sistem 1,6 mio. Eur in za 40% pa se ti zneski povečajo, če se razvije pametna omrežja. Skupno se potrebuje okoli 3360 mio.Eur.

Evropske države so svoja proračunska sredstva angažirale predvsem za kratkoročno preseganje gospodarske krize.

Zato se lahko veliko in hitro naredi na EU elektro omrežju le z zasebnim kapitalom. Čimprej naj se izvede delitev elektrogospodarskih omrežij na proizvodna, trgovska in na distribucijska podjetja, ki omogočajo svobodno in enakopravno uporabo elektro omrežij.

Sedanja elektro omrežja velja kapitalsko ovrednotiti in jih kot stvarni vložek vložiti v eno samo holdinško evropsko-rusko, kazahstansko, kavkaško, sredozemsko gospodarsko družbo.

Če bi se v tem geografskem prostoru skupno načrtovalo omrežje za distribucijo elektrike bi se cena elektrike znižala, mednarodna konkurenčnost vseh v to družbo vključenih držav pa povečala.

Zakaj ne bi bili pobudniki take gospodarske družbe Slovenci ? Zakaj ne bi bil sedež tega mega poslovnega sistema v npr. Sloveniji ?

V to družbo se vloži dodatni portfolio kapital, kateremu se jamči minimalna dividenda euribor za medbančne kredite na 12 mesecev plus 6,5 %. Vsem vlagateljem se izplačuje samo tak dobiček. Ves ostali dobiček se uporabi za znižanje cene omrežnine in za velika vlaganja v nove prenosne zmogljivosti.

Poslovodje in zaposleni naj bodo udeleženi z kapitalom v družbi na partnerski način. Plače naj bodo večje, če se cena omrežnine zniža in  naj bodo večje, če omrežje deluje brezhibno. Stimulacija naj gre za prihranke pri uvedbi pametnega omrežja. Plače naj se znižajo, če elektroenergetski sistem razpade, če se elektrike ne dobavlja ali v primeru, da stroški poslovanja rastejo.

15. Ali JEK-2 ali TEŠ – 6

TEŠ-6

19.oktobra 2009 javno objavljeni podatki nas informirajo, da se bo TEŠ –6 z močjo 545 MW gradil iz sredstev državnega podjetja in bančnih kreditov brez drugega zasebnega kapitala. Ker naj bi termoelektrarna delovala okoli 6500 ur letno naj bi proizvedla 3545 GWh električne energije in tudi veliko toplote. O morebitnih naložbah v uporabo toplote nimam informacije. Sedaj se ogreva in delno tudi daljinsko hladiti zgradbe v Velenju.

Dandanes se sklepajo pogodbe o dobavi elektrike za leto 2015 po ceni 61 Eur za 1 MWh.

Nihče, ki o naložbi odloča ne bo osebno s svojim premoženjem odgovoren, če bo prišlo do podražitev naložbe ali načrtovana cena elektrike 71 Eur za 1 MWh ne bo dobila kupca.  Če se upošteva trenutne cene elektrike na evropskem trgu bi TEŠ-6 v letu 2015 posloval z okoli 35 mio. Eur izgube.

TEŠ-6 naj bi deloval le 40 let. Okoli 15% vrednosti bodo opravili domači izvajalci in okoli 85% tuji dobavitelj termoelektrarne.

Izkoristek bloka TEŠ-6 bo bistveno večji od sedanjih blokov saj se bo povečal na 43 %. Emisije CO2 se bodo zmanjšale od sedanjih 1,2 kg / kWh na 0,85 kWh . Vseeno pa naložba še vedno izredno ekološko z izpustom toplogrednih plinov obremenjuje ozračje.

Slovenija bo za prevelike izpuste CO2 plačevala velike kazni. Po sedanjih ocenah najmanj 20 mio. Eur letno. Verjetno pa se bo to vprašanje na srečanju svetovnih politikov v Kopenhagnu še zaostrilo. Kazni bodo zelo verjetno še veliko večje. Slovenija je zaradi te naložbe že uvrščena v krog ekološko barbarskih držav.

JEK-2

Naložba v JEK-2 predstavlja ekološko čisto naložbo. Elektrika bo poceni in se bo zelo verjetno lahko prodajala z dobičkom na slovenskem in evropskem trgu električne energije.

Naložba ne angažira javnih temveč zaradi dobičkonosnosti predvsem zasebna sredstva. Ustvari se pogoje za zelo veliko in varno naložbo kapitala zlasti za slovenske vlagatelje.  Odpre se veliko novih delovnih mest. Ker naj bi JEK-2 deloval 60 let z možnostjo, da se podaljša doba obratovanja še za 20 let bi s to naložbo Slovenci za zelo dolgo razdobje rešili problem energetske oskrbe na samozadostni varni način.

16. Javna razprava in politično odločanje

Pozivam strokovnjake in vse, ki vas zadeva zanima, da o moji alternativi poveste svoje mnenje. Po strokovni javni obravnavi bom slovenskim volivcem predstavil dopolnjeno besedilo..

Referendumska vprašanja bi lahko glasila:

Ali se strinjate, da Slovenci vprašanja oskrbe z elektriko rešujemo prioritetno z izgradnjo novih jedrskih elektrarn, hidroelektrarn in drugih elektrarn na obnovljive vire. ?  da  ne

Ali se strinjate, da se opusti izgradnja Termo elektrarne Šoštanj-6 ?   da  ne

Čas je, da se Slovenci  temeljito pogovorimo o omenjenih alternativah in odgovorno odločamo o enem najpomembnejših vprašanj našega življenja in razvoja ter o usodi svojih otrok !.

Ljubljana, dne 7.12.2009

prof.dr. Gojko Stanič

Komentarji (2)

RSS link na komentarje

Jedrska ..
napisal Jože, januar 06, 2010

Jedrska .. energija ni OVE , temveč potecialna nevarnost za celotno prebivalstvo samo z eno majhno napako v sistemu -NE gradimo je!!!.
. Zato je smisel graditi ravoj na OVE -male hidrocentrale na manjših vodotokih (brez oviranja birokratov in zaslužkarjev v gradbeništvu )),lesna biomasa, veter , sončne celice in sajenjem energetskih rastlin na področjih katera so sedaj že v fazi zaraščanja in vodovarstvenih območjih :tako imamo ohranjeno krajino ,povečan dohodek prebivalstva, razvoj turizma, in zagotovljeno v veliki meri samooskrbo z toplotno in električno energijo.

• 
• +3
• 
• 

...
napisal Matej, januar 06, 2010

Dodal bi le še izrabo geotermalne energije povsod kjer je le možno

• 
• +4
• 
• 

Ime

Email

Internetna stran

Naslov

Komentar

zmanjšaj | povečaj

Prijavi se na avtomatsko obveščanje (samo za registrane uporabnike)

Strinjam se s pogoji uporabe Pravila uporabe.

Dodaj komentar Preview